Objavil/a Maruša Jelenc Dne 17.01.2015 Brez komentarjev.
Deli s prijatelji

Ker smo že sredi januarja, prave zime pa od nikoder, smo jo šli iskat – tja, kjer je vedno mrzlo. V Tamar.  Glede na snežne razmere drugje je tukaj še presenetljivo podobno zimi.  Na smučkah od avta do avta je bil pravi luksuz. Po ogrevanju iz Planice do začetka plazu  nas je skoraj celo pot premetaval veter v sunkih. Megla, ki se je valila nad ozebnikom, tudi ni bila nič kaj mamljiva, vendar smo kljub temu nadaljevali navzgor po precej trdi, mestoma poledeneli podlagi. Smuče smo nekateri zaradi slabo vzgojenih psov nosili že prej, drugi pa so si jih oprtali na nahrbtnik ob vstopu v ozebnik. Na vrhu se je ves trud 100x poplačal, saj smo prišli nad meglo, v objem sončka, nagrajeni z dih jemajočim razgledom. Čeprav le za kratek čas, preden se je zopet zgrnila megla, se je splačalo.

Smuka do vstopa v Ozebnik prijetna, naprej pa je razmere opisal Domen: “Ožina na vrhu je še vedno ledena, ostalo pa nad pričakovanji. Pobočje pod ozebnikom nas je navzgor kar namučilo, saj ni bilo nekih idealnih razmer za hojo, bodisi je bilo napihano, bodisi ledeno, navzdol pa smo pobrskali za tem zbitim napihanim pršičem in bilo je res super, pravzaprav tako dobre smuke na tem plazu ne pomnim. In to vse do vznožja pobočja. Na “ravnini” nad gozdom je bilo ponovno potrebno pobrskati za čimbolj napihanimi predeli in je z malo občutka kar šlo. Sledi le še bob steza do Tamarja in skate do Planice. Vsako leto se pojavi kaka tura, ki se povzpne na mesto hita sezone, letošnjo zimo je to očitno Jalovški ozebnik. ;) ”

Uživali Domen, Borut in Maruša.

Deli s prijatelji

Moraš biti prijavljen kot uporabnik za objavo komentarja.