Objavil/a Mitja Prešeren Dne 07.11.2014 Brez komentarjev.
Deli s prijatelji

V tretje gre rado pravjo.

In res je bilo tako. Končno se nam je vreme “poklapalo”, dobili smo frej in se v zgodnjih jutranjih urah na petek odpravili na Hrvaško. V prvem avtu smo se zbrali Matevž Mrak, Jernej Žižek, Sara Rožič Renko, kolega Rok ter jaz. Ob prihodu v Starigrad smo se kar hitro odločili, da se bomo nastali v apartmajih, saj nas je večina pr “ta zmrznenih” ;). Sledil je hiter skok v trgovino za najnujnejše stvari(Karlovačko itd.) nato pa v Narodni park Paklenica. Prvi pogled v park me je, kot verjetno vsakega, čisto navdušil. Mrak je takoj predlagal sektor “Anića kuk” in tako, smo se odpravili pod skalo kjer je padla odločitev, da bo šla prva naveza(Mrak, Renko, Prešeren) po smeri “Thuringer Weg” ter druga naveza(Žižek, Rok) po smeri Danaja s skupnim koncem v začetku smeri “Brid za veliki čekić”. Na stičišču obeh smeri je bila manjša gužva, kar nam je prišlo prav, da smo si lahko malo nagledali prečudovito okolico. Nato se je začelo prečenje, kjer je mene kar pošteno zvilo ko sem pogledal v dolino 150m nižje :D Kljub mehkimi koleni smo kar pridno nadaljevali vse do vrha. Na vrhu me je pričakal klic ostalih prijateljev iz drugega avta(Andreja, Teje in Nine), da nas čakajo v dolini in, da bodo malo “pofrikali”. Jernej in Rok sta pa sedaj imela veliko smolo saj se je pred njima pojavila počasna naveza, tako, da smo jih na vrhu čakali slabo uro. Sledil je sestop v temi, saj nismo pričakovali, da nam bo prvi dan plezarije vzel toliko časa :) V aparmajih je pa seveda sledila “analiza dogodka”.

Drugi dan smo zaštartali dopustniško in si privoščili dolgo malico in nato spet skos v park. Jernej nas je tu žal zapustil saj je šel na tekmo v Split(Streljanje z zračno puško) mi smo se pa spet razdelili v 2 skupini. Prva skupina(Rok, Andrej, Teja in Nina) so odšli “frikat” , druga(Mrak, Renko, Prešeren) pa večraztežajno smer “Watersong”, ki se nahaja v sektorju “Veliki ćuk”. Po preplezani smeri(osebno mi je prečudovita) smo šli malo “pofrikat”, Mrak se je malo “pošalil” in šel sam preplezat smer “Nosorog”. Kar hitro se je spet znočilo, zato smo se odpravili v apartma, tokrat na malo daljšo “analizo dogodka” ;P

Zadnji dan se je zopet začel “na izi” z dolgo malico in “mrtinčkanjem” na soncu. Ker pa danes nismo imeli dveh avtomobilov se nas je kar 7 nabasalo v starega golf 2jko in na srečo pripeljalo do parka :D Mrak in jaz sva se odločila, da bova danes splezala smer “Velebitaški” iz sektorja “Anića kuk”, ostali pa bodo malo počili na soncu in “frikali”. Klasična smer je v prvih dveh raztežajih kar grda nato je pa pravi užitek. Na vrhu naja je zopet pričakal prečudovit razgled na celoten park ter morje. Ker se nama je malo mudilo sva se kar hitro pobrala v dolino v Dinkota(restavracija), kjer se nam je pridružil še Jernej na skupni večerji. Nato pa je sledil odhod domov, katerega nam je popestril naš animator Matevž Mrak ;P

Skratka prečudovit dopust in izlet, keterega priporočam vsakemu!

Foto: Mrak, Prešeren

Deli s prijatelji

Moraš biti prijavljen kot uporabnik za objavo komentarja.