Glede na to,da naša stran že nekaj časa sameva,sem se odločil da objavim en prispevek o jesenskem dogajanju v hribih. Vreme nam je bilo naklonjeno,prav tako temperature,tako da smo se temu primerno naužili lepe uživaške jesenske plezarije v Julijcih. Uživancija se je začela 8.9. ,ko sva s Shoedoctorjem Martinom v Jeseniški smeri reševala čevelj,ki ga je Manca par dni prej po nesrečnem spletu okoliščin “vrgla” v prepad. Reveža sva našla “s prve”,je pa firmi primerno padec preživel in to nepoškodovan. 12.9. se je nadaljevalo kjer je bog,ko je ustvarjal svet baje opletal s prazno malho,čeprav glede na vse lepote zgleda ravno obratno,se pravi v Bohinjskem koncu. Z Marino sva zganjala hedonizem, v še vedno poletnih temperaturah, v JV steni Jezerskega stoga kjer sva splezala dve smeri,Kaminsko in Pizzo za mamo. 21.9. sva z Martinom Prskalom skočila  čez Plemenice na Triglav kjer sva si z vzponom čez neverjetno kompaktno zahodno steno in naprej po malo manj kompaktnem severnem grebenu z lažjim poplezavanjem popestrila vzpon na vrh kjer se je prijetnemu soncu,kar v bikiniju,nastavljala brhka Italjanka. Komentarji “osvajalcev” Očaka so bili seveda nadvse duhoviti,tako da sva se pošteno nasmejala. 5.10. smo nato po končani službi z Martinom & Nejcem,drveli in se zabavali po smeri Jesih-Potočnik na domačo Debelo peč. Ker pa se nezadržno približuje zima,smo od 20.-22.10. pod taktirko gorskega vodnika in tudi Piepsovega inštruktorja Roka preživeli,z Anžetom & Juretom,na Piepsovih lavinskih delavnicah na Dachsteinu. Mimogrede smo opravili še par vzponov in spustov na smučeh. Vendar pa je kljub temu skala še kar vabila,zato sva 27.10. z Nejcem,ter naslednji dan še z Rokom,skočila na Vršič v Kekčevo steno,kjer smo splezali v “Rušiški” skali par čudovitih dolgih športnoplezalnih smeri,ki sta jih opremila Šorn in Košir. 5.11. je še vedno dišalo bolj po poletju kot pa po zimi,zato sva z Marino zajahala JV raz Kukove špice,ki vsakič kadar se človek zazre proti Julijcem kar vabi iz doline. Za zaključek indijanskega poletja pa sva se v soboto 14.11. navezala z še enim GV-jem in sicer z Urbanom, ki je predlagal vzpon čez najlepšo klasiko Krme,DKV v Velikem Draškem vrhu. Med vsem tem smo vmes na večinoma “pošihtnih” turah nabirali kondicijo na Pokljuških vrhovih od Debele peči do Vernarja. Jesen je bila vremensko nadstandardna,sedaj pa lahko mirno pride prav takšna zima.

Hvala vsem vpletenim za vesele urice,fajn je blo!