Po lanskem letu smučanja v Barilochu sva se s Kleparjem odločila, da se letos še enkrat vrneva v Patagonijo pridružila sta se nama še Janja in Robi (sta imela drugačne lete). Glavna cilja sta bila El Chalten in Ushuaia. Letela sva Zagreb – Instabul – Panama City – Buenos Aires, pa še notranji let v Calafate vse skupaj cca dobrih 30 ur letenja in čakanja na letališčih. Ob največjem hypu, ko sva prišla v Buenos Aires pobereva prasice… smuče pa so ostale v Istanbulu “p***a!” turki pozabil naložit.. k sreči sva jih dobila dva dni kasneje na letališče v Calafate – nisva sploh vedla ali jih bova dobila ali ne, ker ni bilo nobene informacije po tem ko sva izpolnila obrazce da robe ni. Pa še pro tip: ne letet z kartušam od plazovnga ruzaka ker je vse skp ena velka jeba!

Posledično, smo plan premaknil za 1 dan in namesto, da bi šli takoj nasledn dan v El Chalten smo šli pogledat ledenik Perito Moreno.

Nato smo se premaknili v El Chalten z busom iz letališča v Calafatu še tri ure vožnje. Tam smo imeli par ciljev, ki smo jih imeli ugledane. Laguna Torre, Paso Inferior (pod Fitz Royem), Loma del Diablo in Cerro Vespignani, kjer smo tudi najeli GV-ja, ki sva ga spoznala lansko leto v Barilochu.

V Chaltenu pozimi praktično ni ničesar.. dve gostilne, dve štacune in ena pekarna.. no sj več ne rabš! Laguna Torre in pod Fitz Roy smo naredili kar iz apartmaja, ostali dve pa sta kar remote in je bilo potrebno najeti taxi (1 ura vožnje). Na vseh turah smo imeli šajbo brez vetra pa frišn powder – NORO! Na turo Fitz Roy smo smuče nosili 3 ure, so bili pa razgledi in smučanje tok bolš – Robi je skos jamrov, da ga v pancrju žul, no sj k je po turi potegnu iz pancerja kuli je blo vse jasn:).

Loma del diablo smo naredili sami, saj tam teren ni zahteven – so pa zato same odlične flanke! Terena neomejeno.

Turo na Cerro Vespignani smo šli z GVjem, 3/4 ture hodiš po ledeniku špaltne so pa tut kr ornk, smučarija top cca 1500 višincov powdra. Od GVja smo imel najet apartma nas je pa tut počastil s tradicionalnim Argentinskim žarom!

Po dobrmu tednu v Chaltenu smo šli pogledat še na Ognjeno zemljo v Ushuaio. Od GVja smo dobil info, da so dobre razmere, snega dovolj za dobro smučarijo, logistično pa je tut dosti enostavno. Iz Calafata z avionom 1 uro vožnje. Dobiš občutek, da smučaš na Norveškem in ne v Argentini ko gledaš ocean iz hribov. V Ushuai smo ostali samo trije, saj je Robi šel domov. Smučarija zakon, hrana top, ljudje prijazni, pir odličen!

Poj pa še 30 ur nazaj, pa je šlo tri tedne mem k nč! Objava je mal kasne, trip je bil 11.8 – 31.8.