Kratka in sladka sončna Direttissima
Objavil/a Daša Perko,
dne 18/10/2023

Po tem, ko so nas naše prve ture bolj ali manj prestrašile z zahtevnostjo, predvsem pa dolžino (14 urni Hudičev steber, 14 urni Mali Oltar in 16 urna v Šitah) sta nas Klepar in Pretnar peljala na eno lušno pozno »poletno« turo na Visoko polico.


Vsak opis Direttissime in beseda ali dve s tistimi, ki so jo že preplezali, govori o tem, da gre za eno najlepših smeri te težavnosti (V-/IV, 200 m). Vertikala, v odprti steni, po kompaktni skali z dobrimi oprimki. Me še nimamo veliko primerjav, ampak ja, menda ni veliko takih. Mihelič pa pravi, da je ta smer dolžnost prav vsakega ljubitelja julijskih sten. 😊


Tempo po lovski poti ob 6:00 zjutraj, ki so ga fantje (z nami sta bila še Seba in Cveto, ki sta potem plezala smer Ive-Piemontese v Mali Lojtrici) menda prilagodili puncam, je bil kar hud. Pošteno predihane in ogrete pridemo do lovske koče, piknemo grižljaj ali dva, nekaj pijače in gremo dalje. Seba in Cveto se (po krajšem obvozu) poslovita, mi pa proti vznožju stene. Tudi z nekaj obvozi, malo preveč gor, pa malo dol, pa malo čez prečke in smo pod steno.


Najprej se navežejo Klepar, Maja in Kristina, midva s Pretnarjem pa počakava, da odplezajo prvi raztežaj in greva za njimi. Varno, ker je skala dobra in v celotni steni niti enkrat ne prileti dol.


Prvi raztežaj je meni manjši izziv, ker so mi med čakanjem malo »pomrznili« prsti in se kar malo težko držim skale. Ampak ko pridem do police pod črno navpično steno (najlepši del smeri) se prsti ogrejejo in potem je, ob Pretnarjevem veselem popevanju, plezanje res ena sama uživancija v toplem dopoldanskem soncu. Ubistvu bi smeri lahko očitali samo to, da je (pre)kratka. 😊


Nisem štela, ampak kaj več od 4 oz. 5 raztežajev nismo nabrali, potem pa smo bili že ven iz stene in, po nekaj poplezavanja, na lepem in razglednem vrhu. Na zahodu nas pozdravi prelep pogled proti Montažu, na jugu proti Jerebici, na vzhodu pa pogled ujamejo naši Julijci z Jalovcem na čelu.


Kosilo v toplem jesenskem soncu, nekaj slik in hecov, potem pa z abzajli nazaj v dolino. Ker smo prvič »zares« abzajlale in nas je Pretnar na začetku strašil s slabim sidriščem, je bilo na začetku nekaj strahu in nerodnosti, predvsem pa počasnosti, ob kateri je Klepar v vročem soncu izgubljal potrpežljivost. 😊

Ampak ko smo uspešno opravile še z abzajli in smo se končno spustili v senco gozdička je ostalo le še dobro razpoloženje in veselje tečajnic ob zavedanju, da tudi v alpinizumu obstajajo prijetne nedeljske ture. 😊

Hvala kratka in sladka sončna Direttissima!
Daša, Maja in Kristina


(preplezale kot druge v navezi 1. oktobra 2023)

0 Comments