Mam že slabo vest, da se nikoli ne javim tuki gor …Pa je zdej prilika:).
Z Matejem sva šla za 2 tedna plezat v Wadi Rum, kjer smo se za nekaj dni ujeli celo s prijatli s Slovaške!
5.2. sva letela v Amman, 5h po pristanku pa prispela v vasico Rum. Beduini in ostali ljudje tam se kar lepijo na denar. Prvič te oberejo že na prevozu, potem se to nadaljuje vse za časa tvojega bivanja.
“Happy hour” vsak dan cel dan… Only for you, ti samo dej!
Prvi dan sva plezala smer Goldfinger. Kratka ultra klasika, nekaj lepih gibov pa že priabzajlaš nazaj. Dopust z veliko:).
Naslednji dan sva plezala smer The Beauty. Ime smeri bi bilo upravičeno že tudi, če bi se končala takoj po prvem cugu, pa se ne;), zloglasni offwidth pri vrhu pa je v resnici lep raztežaj z dobrimi grifi. Z velikimi metulji se mogoče celo počutiš varno;).


Sledila sta 2 dni smole pri izbiri smeri – grdo, čudno, podrto, vroče, greva dol js mam tega dost!! Sva pa imela vsaj fajn sprehod skozi kanjon Kharazeh.

10.2.- 11.2. sva plezala v Kanjonu Barrah. Skupaj s slovaki smo imeli “bazo” pod velikim balvanom. Hotel 6793 zvezdic in več. Prvi dan smo plezali verjetno največjo klasiko tam okoli – Merlin’s wand. 5 raztežajev poči, ki je sicer lažja kot zgleda, a vseeno ponuja hudo plezarijo. Zelo priporočam!



Drugi dan smo splezali še nekaj raztežajev v okolici in se popoldne vrnili nazaj v vas s planom – zdej pa še par daljših smeri pa nazaj. A glej ti njega, vreme kaže dež:/. Uspelo nama je še “vriniti” Flight of fancy – krajša smer po izraziti poči/zajedi, ki jo vidiš že od daleč. Lepo!

Naslednji dan sva šla optimistično v Inferno. Smer ima 3 dolge raztežaje. Plezam drugega – začnem v soncu, zgoraj se nekaj sumljivo baše. Pride Matej na štant :” A se teb tud zdi, da nekej hoče padat?” Ni minilo 20 minut sva že abzajlala pod steno in sestopila po slapu.



Med čakanjem na lepo vreme sva bolj kot ne pila kavo in se sprehajala sem ter tja po vasi. Zanimivo, srečala sva približno toliko kamel kot golobov v Ljubljani. Tudi divje pse imaš za vsakim vogalom, a so po večini ljudem prijazni. Pa dobre približke baklavam imajo!

Ko so se stene vsaj približno posušile, sva šla probat še Lionheart. V predzadnjem raztežaju sva obrnila zaradi manjše “drame”.
Zadnji dan sva prečila še krajši greben tik nad vasjo.

Domov sem se vrnila z grenkim priokusom, kakšno “jebico” manj, rezanimi polovičkami, a vseeno nekaj lepimi preplezanimi raztežaji. Zdej pa lahko sneg pade, da gremo smučat!
Do naslednjič!
0 Comments